Pri psihološkem svetovanju psihologi z namenom pomoči ljudem, kateri se soočajo z osebnimi težavami ali pa z željo po izboljšanju kvalitete življenja uporabljajo veščine in tehnike, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih psihologije. Psiholog s klientom raziskuje klientova čustva, miselne procese in njegovo vedenje, ter poskuša poiskati ustrezne rešitve.
V primerjavi s psihoterapijo je psihološko svetovanje bolj usmerjeno v preventivo in promocijo zdravja ter manj v globinsko predelavo.
Namen psihoterapije je prav tako pomoč ob soočanju z osebnimi težavami in izboljšava kvalitete življenja, ob tem pa tudi predelava globljih in bolj kompleksnih težav ali travm, kot je to v primeru psihološkega svetovanja. Psihoterapija podobno kot psihološko svetovanje temelji na znanstvenih spoznanjih psihološke stroke, ob tem se opira še na dognanja psihoterapevtske stroke.
Večinoma traja dalj časa (bolj dolgotrajna obravnava) kot psihološko svetovanje. Za terapevtski proces je še posebej pomembno, da se srečanja izvajajo redno, enkrat tedensko po 45 do 50 minut, odvisno od dogovora.
Integrativna psihoterapija črpa iz različnih psihoterapevtskih smeri – psihoanalize, transakcijske analize, geštalt terapije in na klienta usmerjene terapije ter jih poskuša povezati v celoto. Poudarja pomembnost celostnega pristopa pri delu z ljudmi. Več o integrativni psihoterapiji si lahko preberete tukaj: https://www.ipsa.si/sl/course/integrativna-psihoterapija/
Viri:
http://www.dps.si/2017/03/psihoterapija-in-psiholosko-svetovanje-sorodni-a-ne-enaki-dejavnosti/
https://www.apa.org/
Zaupnost je pri našem delu zelo pomembna. Vsi pogovori med psihoterapevtom in klientom se obravnavajo kot zaupni. Pri tem se sledi načelom Kodeksa poklicne etike psihologov in Kodeksu etike in profesionalne prakse (SINTA). Psihoterapevt pa je tudi po zaključku dela s klientom zavezan k spoštovanju zaupnosti. Pravilo zaupnosti velja za obe strani.